Zakaj je magnezij tako pomemben za naše zdravje?

Magnezij je v našem telesu četrti najbolj zastopan element. Ima pomembno vlogo pri uravnavanju krvnega pritiska, glukoze v krvi, pri uravnavanju inzulina in pri presnovi adenozin trifosfata (energijske molekule). ¹ Sodeluje pri več kot 300 encimskih reakcijah, ki so odgovorne, da naše telo normalno deluje, prav tako sodeluje pri sintezi beljakovin ter pri prenosu živčnih dražljajev. Vpliva na normalno psihološko delovanje, na delovanje srca in zdravje kosti².
Priporočen dnevni vnos magnezija znaša več kot 300 mg, odvisno od spola, starosti in drugih karakteristik posameznika³. Magnezija je v telesu največ v kosteh, nahaja pa se tudi v mišicah, drugih mehkih tkivih, najmanj pa ga je v izven celičnih tekočinah – v krvi.

Dobri viri magnezija so oreški, polnozrnate žitarice, stročnice, zelena zelenjava, pomaranče, banane⁷. Pomankanje magnezija imenujemo hipomagneziemija. K njej so najbolj nagnjeni sladkorni bolniki, starejši ljudje, ter ljudje, ki imajo povečano izločanje (športniki) ali zmanjšano absorpcijo (stres, črevesne bolezni) magnezija. Posledice hipomagneziemije so hipertenzija, metabolni sindrom, ateroskleroza, mišični krči, arterijske kalcifikacije in drugi⁵.

Najnovejše študije kažejo, da je vnos magnezija vedno manjši, kar ima lahko resen vpliv na zdravje posameznika. Vnos dodatnih 100 mg/dan magnezija je bilo povezanih s 5 % zmanjšanjem tveganja za hipertenzijo⁴, z 8 % zmanjšanjem tveganja za kap⁶. Tudi Evropska agencija za varnost hrane je odobrila več zdravstvenih trditev v povezavi z magnezijem.
Dopolnitev pestre in ravnotežne prehrane z magnezijem je priporočljivo za vse posamezniki, ki bi radi preprečili subklinično pomanjkanje magnezija, zlasti če želijo doseči optimalno koncentracijo magnezija v telesu in za preprečevanje kroničnih bolezni, vključno z ishemično srčno boleznijo⁵.

1 Rosanoff A. in sod., 2012. Suboptimal magnesium status in the United States: are the health consequences underestimated? Nutrition Reviews 70; 153–164 2 Grober U. in sod., 2015. Magnesium in prevention and therapy. Nutrients 23; 7:9, 8199-8226 3 NIJZ, 2016. Referenčne vrednosti za energijski vnos ter vnos hranil. 4 Han in sod., 2017. Dose-response relationship between dietary magnesium intake, serum magnesium concentratio and risk od hypertension: a systematic review and meta-analysis of prospective cohort studies. Nutritional Journal 16; 16:26 5 DiNicolantonio J.J. in sod., 2018. Subclinical magnesium deficiency: a principal driver of cardiovascular disease and a public health crisis 5:1 6 Larsson C.S., 2012. Dietary magnesium intake and risk of stroke: a meta-analysis of prospective studies. The American Journal of Clinical Nutrition, 95:2, 362-366 7 Nacionalni portal o hrani in prehrani, www.prehrana.si/sestavine-zivil/minerali/magnezij